04 Slovenska beseda v zivo 2 - Teacher's Manual.pdf - Język Słoweński - bmwpl1234

Andreja Markovič, Mihaela Knez, Nina Šoba

Priročnik za učitelje

k učbeniku

Slovenska

beseda

v živo

Kazalo

Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3

Delo z učbenikom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

1. enota Pa začnimo ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

Slovnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

Rešitve nalog iz Delovnega zvezka . . . . . . . . . . . . . . . . 26

2. enota Pot pod noge! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

Slovnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

Rešitve nalog iz Delovnega zvezka . . . . . . . . . . . . . . . . 38

3. enota Ljubo doma, kdor ga ima . . . . . . . . . . . . . . . . . 41

Slovnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49

Rešitve nalog iz Delovnega zvezka . . . . . . . . . . . . . . . . 56

4. enota Petek je dan za ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59

Slovnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67

Rešitve nalog iz Delovnega zvezka . . . . . . . . . . . . . . . . 80

5. enota Kar se Janezek nauči ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83

Slovnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89

Rešitve nalog iz Delovnega zvezka . . . . . . . . . . . . . . . . 97

6. enota Hura, službo imam! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101

Slovnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110

Rešitve nalog iz Delovnega zvezka . . . . . . . . . . . . . . . 119

7. enota Kako se počutite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123

Slovnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130

Rešitve nalog iz Delovnega zvezka . . . . . . . . . . . . . . . 142

8. enota Naši sosedje, naša soseska . . . . . . . . . . . . . . 145

Slovnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 152

Rešitve nalog iz Delovnega zvezka . . . . . . . . . . . . . . . 158

9. enota Svet okoli nas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161

Slovnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 168

Rešitve nalog iz Delovnega zvezka . . . . . . . . . . . . . . . 175

10. enota Pokaži, kaj znaš! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 177

Rešitve nalog iz Delovnega zvezka . . . . . . . . . . . . . . . 182

Uvod

Splošno o priročniku

Priročnik za učitelje k učbeniku Slovenska beseda v živo 2

je nastal kot dopolnjujoči del učbeniškega kompleta s tem

naslovom. V njem so zbrana pojasnila k posameznim delom

učbenika in predlogi za obravnavo učnega gradiva v razre-

du. Naslovnik priročnika je seveda učitelj slovenščine kot

drugega/tujega jezika, v nadaljevanju imenovan lektor, ki

naj predloge priročnika uporablja kot koristno referenco, ne

pa kot obvezujoč učni program.

Priročnik je sestavljen iz:

– uvodnega dela , v katerem najprej pojasnimo, kakšen

je namen , kdo je naslovnik in kakšne so lastnosti uč-

benika , sledijo splošna metodično-didaktična navodila ,

kako se lotiti posameznih rubrik v učbeniških enotah;

– podrobne predstavitve desetih enot učbenika , kjer

lektor najde predloge za rabo učnega gradiva, možne re-

šitve različnih nalog , s katerimi se v učbeniku srečujejo

uporabniki, in predloge za smiselno nadgradnjo vsebin;

ob koncu obravnave vsake enote je tudi preglednica vaj ,

kjer je določen namen vaj delovnega zvezka ter njihova

navezava na besedila oz. slovnične vsebine, in rešitve

nalog iz delovnega zvezka .

V priročniku je zbranih mnogo zamisli, kako učinkovito

uporabljati učbenik in ga nadgrajevati, prav tako so obsež-

ne in natančne razlage slovničnih strani. 1 Takšno zasnovo

priročnika nam je narekovala izkušnja dela z lektorji začet-

niki, ki so nas pogosto prosili za pomoč pri pripravi učne

ure. Prav tako veliko pojasnil potrebujejo tisti učitelji slo-

venščine po svetu, ki tečaje izvajajo ljubiteljsko in včasih

tudi nimajo ustrezne jezikoslovne izobrazbe ali jim sloven-

ščina ni prvi jezik. Ne nazadnje pa smo imele pri zbiranju

predlogov avtorice v mislih tudi izkušene lektorje, poseb-

no tiste, ki delajo v tujini in jim morda manjka sogovor-

nikov za pogovore o svojem delu; upamo, da bodo tudi ti

v priročniku lahko poiskali ideje za popestritev svoje delov-

ne rutine.

Priročnik torej dosledno in po vrsti sledi gradivu iz učbe-

nika, za lažjo orientacijo so ob opisih dejavnosti navedene

številke strani učbenika, na katere se razlaga nanaša.

Prav tako so lektorju v pomoč kazalke, ki ga usmerjajo na

smiselne povezave med besedili, rubriko Besedni zaklad,

slovnico in vajami delovnega zvezka:

U – učbenik,

DZ – delovni zvezek,

S – slovnica,

BZ – besedni zaklad.

O namenu, naslovniku in lastnostih učbenika

Slovenska beseda v živo 2 je učbenik za nadaljevalni tečaj

(od 200 do 240 ur pouka), pripravljen za delo z lektorjem.

Namenjen je torej daljšim tečajem in je na takšnih tečajih

tudi preizkušen. To pomeni, da je možno pri pouku, ki ob-

sega okoli dvesto učnih ur, izvesti večino programa učbe-

nika, prav tako pregledati vaje delovnega zvezka, si vzeti

čas za usvajanje, utrjevanje in nadgrajevanje znanja. Po-

sledično je precej obsežen tudi ta priročnik.

stavke pišejo doma, tudi branje literarnih besedil je primer-

no za samostojno delo).

Naslovnik

Slovenska beseda v živo 2 se navezuje na istoimenski uč-

benik za začetni tečaj, zato je primeren za tiste, ki so tak

tečaj že opravili. Lahko pa ga uporabljajo tudi drugi, ki so

do te stopnje znanja prišli kako drugače: ali so se učili sa-

mi (navadno z bivanjem v slovenskem okolju) ali so člani

dvojezičnih družin, v katerih pa slovenščina ni zastopana

toliko kot prvi jezik. Včasih med nadaljevalce vključimo

tudi govorce kakšnega slovanskega jezika, saj lahko zara-

di dobrega razumevanja preskočijo začetno stopnjo.

Učbenik je možno uporabljati tudi na tečajih, ki obsegajo

manjše število učnih ur, le da se pri tem od lektorja pričaku-

je, da bo iz vsega ponujenega izbral svoji skupini ustrezne

vsebine in ga množica predlaganih dejavnosti ne sme zave-

sti. Če ima lektor torej na voljo manj ur, mora poleg tega, da

predlagano gradivo krči, tudi spodbujati k čim bolj samosto-

jnemu delu (npr. vaje iz delovnega zvezka učeči se pregle-

dujejo sami s pomočjo rešitev, s pomočjo slovarjev si pripra-

vijo sezname besed iz rubrike Besedni zaklad, daljše se-

Naslovnik učbenika se navadno udeležuje tečaja/pouka/

lektorata in ga v priročniku poimenujemo udeleženec.

Pri izboru tem in drugih vsebin smo avtorice upoštevale

program Slovenščina za tujce 2 in Sporazumevalni prag za

1 Razlog za natančnejšo razlago slovničnih vsebin je bil tudi v tem, da do nedavnega ni bilo slovnice slovenskega jezika, prilagojene delu s tujci.

To vrzel je na nadaljevalni stopnji zapolnil izid priročnika Sporazumevalni prag za slovenščino (gl. op. 3), ki je nastajal sočasno s pripravo učbeni-

ka in se avtorice nanj pogosto sklicujemo. V Priročniku za učitelje k učbeniku Slovenska beseda v živo 2 je slovnična razlaga seveda pred-

stavljena z vidika izvedbe v razredu.

2 FERBEŽAR, Ina, PIRIH - SVETINA, Nataša, 2002: Izobraževalni programi. Izobraževanje odraslih. Slovenščina za tujce. Ljubljana: Ministrstvo

za šolstvo, znanost in šport. Zavod RS za šolstvo.

slovenščino 3 ter izkušnje, ki smo jih pridobile pri pouče-

vanju slovenščine kot drugega/tujega jezika.

Vsako enoto popestri rubrika Preoblečene besede, kjer

želimo udeležencem predstaviti nekaj pogostih slovenskih

frazemov in pregovorov.

Zgradba učbenika

Sledi rubrika Besedni zaklad, v kateri je v pomenskih

sklopih predstavljeno besedišče, ki ga morajo udeleženci

usvojiti.

Učbenik obsega 10 enot. Prva, uvodna enota, je name-

njena ponavljanju že usvojene snovi na začetni stopnji in

seznanjanju udeležencev s pravili sporazumevanja ter

sredstvi, s katerimi si pri komunikaciji pomagamo; tema te

enote je človekova identiteta. V naslednjih osmih enotah

se udeleženci seznanijo z naslednjimi temami: potovanje

in storitve, družina in dom, prosti čas, izobraževanje, delo,

zdravje in osebna higiena, ožje bivalno okolje in promet,

narava (širše okolje) in ekologija.

Slovnične vsebine so podane v obliki preglednic, ob kater-

ih so primeri z obravnavanimi slovničnimi prvinami.

Večino slovničnih pravil lahko udeleženci opazujejo tudi v

besedilnem delu vsake enote in utrdijo v vajah v delov-

nem zvezku. Terminologija pri navajanju slovničnih vsebin

je v slovenščini in izbrani so le najpreprostejši termini, saj

si želimo, da bi bili v pomoč tudi udeležencem, ki nimajo

jezikoslovnega znanja. Najosnovnejše in v razredu pogos-

to rabljene termine razlagamo v opombah z mednarodni-

mi vzporednicami, in sicer ko se termin pojavi prvič.

Zadnja, deseta enota, je ponavljalna. Preverja, ali so ude-

leženci usvojili obravnavane vsebine, in hkrati pripravlja

na izpit iz znanja slovenskega jezika na osnovni in srednji

ravni. V njej so zajete vaje za razumevanje zapisanih in

govorjenih besedil, vaje za preverjanje slovničnega znanja

in pisanja. Ob izpolnjevanju vprašalnika (portfolija) lahko

udeleženci sami ovrednotijo svoje znanje.

Vsako enoto zaključuje literarna stran, kjer se udeleženci

srečujejo z besedili iz sodobne slovenske književnosti.

Predstavljene so različne literarne zvrsti, vsebinsko pa se

tematika besedil navezuje na posamezno enoto.

Zgradba enote

K učbeniku spada tudi delovni zvezek, v katerem je vrsta

najrazličnejših vaj, namenjenih utrjevanju besedišča, spo-

razumevalnih vzorcev in slovnice.

Jedro enote je besedilni del, ki zajema različna zapisna in

govorjena besedila. Vsa so prirejena za delo v razredu.

Sledijo vaje za razumevanje, besedišče, govorjenje in

pisanje.

Primer strani: str. 6/7

razlaga

besed

vaje, ki

preverjajo

razumevanje

besedilo

vaje za

pisanje

vaje za

govorjenje

vaje za

besedišče

rubrika

Preoblečene

besede

3 FERBEŽAR, Ina, 2002: Sporazumevalni prag za slovenščino. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko

Filozofske fakultete.

Delo z učbenikom

Priprava učne ure

Učbenik je zasnovan tako, da se besedilni del, slovnične

vsebine, rubrika Besedni zaklad, dejavnosti za govorjenje

in pisanje ter vaje v delovnem zvezku povezujejo in dopol-

njujejo, na kar naj bo lektor pri izboru vsebin pozoren, še

posebno, če se odloči, da bo katero od njih izpustil. Navad-

no v eni učni enoti obravnava eno od besedil in eno od slov-

ničnih vsebin ter seveda predvidi tudi uvodno (motiva-

cijsko) in zaključno dejavnost (povzemanje snovi, sprosti-

tev). Včasih je treba več časa posvetiti obravnavi novega

besedišča, predvsem na začetku dela z novo enoto, včasih

utrjevanju/razlagi/vadenju kakšne težje slovnične struk-

ture. Konverzacijske dejavnosti je smiselno izpeljati pri po-

uku, dejavnosti za pisanje, še zlasti obsežnejše, pa lahko

udeleženci opravijo doma. Lektor je torej pozoren na to, da

udeleženci enakomerno razvijajo vse štiri jezikovne spret-

nosti (branje, poslušanje, govorjenje in pisanje). Prav tako

predvidi dejavnosti za udeležence, ki po znanju odstopajo

od večine (so boljši ali slabši), in izbere različne oblike dela:

individualno, v paru ali skupinsko.

Rubrika Besedni zaklad

Rubrika Besedni zaklad je sestavljena iz dveh delov: v pr-

vem je predstavljeno besedišče, v drugem pa so navedeni

sporazumevalni vzorci oz. jezikovne funkcije.

Večina dejavnosti za usvajanje besedišča je primerna tudi

za delo v manjših skupinah ali parih; navadno skupine

rade tekmujejo, katera bo prej rešila zastavljeno nalogo ali

katera se bo spomnila več besed.

Besedišče je tisto, ki je ključno pri obravnavi določene

teme in ki naj bi ga udeleženci aktivno usvojili: delno se

besede pojavljajo v besedilih, v primerih pri razlagi slov-

ničnih vzorcev in vajah, dodane pa so še druge pomemb-

ne besede izbranega tematskega sklopa. Nekatere bese-

de so udeleženci spoznali že na začetni stopnji, kar jim

daje potrditev in samozavest. Na nadaljevalni stopnji jih

lahko uporabijo v drugačnih situacijah in besednih zvezah

in tako utrdijo in poglobijo že znano. Pri pouku glede na

potrebe udeležencev sezname besed dopolnjujemo (prim.

Sporazumevalni prag).

Da bi si udeleženci besede čim lažje zapomnili, je dobro,

da:

jih čim večkrat vidijo (v sobesedilu, na listkih, na pro-

sojnici, na tabelski sliki, v povezavi s slikovnim gradivom)

in zapišejo (v svojih zapiskih, v različnih vajah ...) ter da jih

čim večkrat slišijo (od lektorja, sošolcev, s posnetkov) in

izgovorijo (sami ali v zboru s sošolci);

tvorijo iz njih besedne zveze, opazujejo družljivost besed

in jih primerjajo z besednimi zvezami v svojem jeziku (npr.

prati perilo , prati solato , prati posodo …);

jih uporabijo v svojih povedih ali besedilu;

tvorijo besedne družine (npr. kolesariti → kolesar , kole-

sarka , kolesarjenje , kolesarski , kolo ...);

poiščejo besede istega pomenskega polja (npr. bolezen ,

zdravilo , zdravnik , lekarna ...).

Lektorjev pristop k besednim seznamom je lahko vedno

znova ustvarjalen – pripravlja pa naj take dejavnosti, da

bodo udeleženci čim bolj aktivni.

Besedni zaklad se lahko obravnava v celoti (kot uvod v

novo temo) ali povzetek obravnavanega besedišča v enoti

(ob določenih besedilih oz. dejavnostih).

Pristopi k rubriki Besedni zaklad

Slikovno gradivo

Tak način je primeren predvsem za razlago in utrjevanje

besed, ki poimenujejo konkretne predmete, stvari, dejav-

nosti (npr. pohištvo , gospodinjske potrebščine , živali , dele

telesa , športne dejavnosti , konjičke , poklice , poimeno-

vanja iz narave ...). Predlagamo naslednje možnosti dela s

slikovnim gradivom:

Lektor pripravi kartice s slikami in kartice z besedami,

ki poimenujejo predmete na slikah. Udeleženci poiščejo

pare – besedo in predmet, ki ga ta poimenuje. Tak način

je primeren, kadar imajo udeleženci v skupini različno zna-

nje (slabši dobijo slike, boljši besede) ali kadar moramo

nekaj udeležencev dodatno zaposliti (lahko igrajo npr. igro

spomin).

Vajo lahko lektor izvede tudi tako, da udeležencem raz-

deli nekaj kartic s slikami in nekaj kartic z besedami. Pri

Udeleženci na tej stopnji poznajo že precej besed, vendar

je njihov spomin z njimi deloma že »zasičen«, zato si težje

zapomnijo nove besede, predvsem abstraktne. Največ-

krat nimajo težav pri razumevanju njihovega pomena, saj

si delno že znajo pomagati s sklepanjem iz sobesedila in

z besedotvornimi postopki, težje pa se besed spomnijo,

kadar jih morajo sami uporabiti.

Pri razlagi pomena nove besede lektor vedno preveri, ali jo

kdo od udeležencev v skupini morda že pozna in jo lahko

razloži ali prevede sošolcem. Sicer pa lektor besede razla-

ga s preprostimi opisi in kretnjami, s slikovnim gradivom,

z nazornimi primeri rabe ali s prevodom. Pomembno je, da

udeleženci poleg pomena besede vedo, kako jo lahko ra-

bijo. Lektor jih navaja tudi na rabo slovarjev.

04 Slovenska beseda v zivo 2 - Teacher's Manual.pdf

Plik z chomika:

Inne pliki z tego folderu:

Inne foldery tego chomika: